DEKD 2017

Grape imajo zgodbe

Zadnji teden septembra je namenjen Dnevom evropske kulturne dediščine. Letošnja rdeča nit in osrednja tema projekta je bila voda. Za naše preživetje najpomembnejša tekočina v naravi kroji usode in zgodbe, ki so stkale brezmejen mozaik naše preteklosti, in nas spremlja v našem vsakodnevnem življenju.

Voda – od mita do arhitekture je letošnja tema projekta DEKD, ki je v sklopu kulturnega dne zaposlil tudi učence in učitelje na OŠ Spodnja Idrija, UNESCO ASPNet šoli. Tudi naše aktivnosti so sestavile pester mozaik izdelkov, dejavnosti, gostov, ugotovitev in znanja, ki smo ga skupaj postavili na kreativni razstavi kot skupnem zaključku vsega našega opravljenega dela.

Začeli smo že pred koncem prejšnjega šolskega leta, saj so se  takrat tretješolci odpravili do pečniških mlinov pod Ledinsko planoto, kjer so v družbi nepogrešljive poznavalke Tinke Gantar izvedeli in videli mnogo o njim precej nepoznani dejavnosti mlinarstva in proizvodnje električne energije.

V preteklosti je ob naših grapah stalo veliko mlinov, saj tudi žitnih polj ni manjkalo. Ponekod se obstoja mlinov  le še spominjajo, ponekod nanje spominjajo ruševine in ostanki, nekajpa jih še o(b)staja. Z mlini in mlinčki se je ukvarjalo kar precej oddelkov oz. skupin.

Učenci izbirnega predmeta o umetnosti so obiskali mlin »na škofiji« v neposredni bližini središča Spodnje Idrije. Ob obnovi objekta so se lastniki odločili, da ga ohranijo in le malo dela bi bilo potrebnega, da bi naprava spet brezhibno delovala. Tudi vodno zajetje višje nad hišo je v popolnoma uporabnem stanju. G. Bojan Sever je mlin na domačiji svojih prednikov predstavil v celoti in razložil številne podrobnosti o tej garaški dejavnosti.

Mlinčke oz. vodna kolesa različnih tipov in materialov so izdelovali tudi učenci drugega ter petega razreda in se ob tem seznanili z njihovo vlogo, vrstami ter delovanjem.

Pravcato maketo mlina so poleg tipičnega »cigu« mostu prek naših grap naredili v skupini, kjer so sodelovali ročno spretni osmo- in devetošolci.

Ko smo že pri mlinih, seveda ne moremo mimo žita, mok in kruha. V sodelovanju s članicami TD Fara je skupina sedmošolcev spoznavala vrste mok in nato tudi zamesila ter spekla šest vrst kruha, pripravila recepte in jih poleg vrst mok in pečenega kruha tudi razstavila.

S peko kruha in »potjo« žita od pšeničke do potičke so se seznanili tudi tretješolci. Obiskali so domačijo Šturmajce v Gorenji Kanomlji in s pomočjo gospodarja in gospodinje zamesili in v krušni peči spekli svoje hlebčke kruha, igrali vovkalco in izdelali svoje papirnate vrečke za kruh in jih okrasili.

Bolj kot za mletje žit se moč naših vodotokov dandanes koristi za pridobivanje električne energije v malih hidroelektrarnah. Tem se mi letos nismo posvečali, koriščenju energije vode za časa delovanja rudnika pa so se posvetili v enem od četrtih razredov ter devetošolci. Prvi so izdelali veliko maketo kanomeljskih klavž, ki sprva ni hotela stati. Verjetno zato, ker ni bila v ozki strmi grapi pod Vojskim! Zdaj ponosno kaže svojo veličastnost v vhodni avli šole, kjer pozdravi vsakega, ki vstopi v stavbo. Devetošolci pa so se klavžam posvetili v slikarski delavnici in jih naslikali v impresionističnem slogu. Uspelo jim je čudovito umetniško delo. Dlje stran od slike kot si, bolj razločno jo vidiš. Del učencev devetega razreda je natančneje, tokrat žal le v šoli, spoznal klavže na Ovčjaku in njihovo zgodbo. Tretja skupina pa je izdelala maketo grabelj, ki so bile do velike poplave leta 1926 ob sotočju Kanomljice in Idrijce, prav pod novim mostom ob Hidriinem inštitutu.

Naši kraji brez vode ne bi bili, kar so. Prav tako vodotoki v teh krajih brez ozkih, strmih in ponekod divjih grap ter dolin ne bi bili, kar so. Čez potoke se pnejo brvi, preprosti mostovi na jeklenicah, ki jim pravimo »cigu« mostovi, na širših mestih s pomembnejšimi potmi potoke in reke prečkajo zidani, kamniti ali betonski, cestni mostovi. Likovno spretni sedmošolci so se z mentorico sprehodili po Spodnji Idriji, si glavne mostove ogledali in jih potem tudi narisali.

Če smo se doslej bolj ukvarjali z njenimi pritoki, grapami in njih posebnostmi, pa zelo pomembno mesto v zgodbi plete tudi reka Idrijca. Da je posebna, ve vsak, ki ji vsakodnevno sledi. Tako kot ona, tudi njeni pritoki spreminjajo svoj značaj včasih v par urah. Da je posebna, ji priznavajo in vedno znova dokazujejo ter potrjujejo tudi številni ribiči, ki muharijo ob njenih bregovih ter v njeni strugi. Skupino osmošolcev je obiskal član Ribiške družine Idrija, jim predstavil poslanstvo tega združenja in jih opozoril na pomembne vsebine, ki jih mogoče spregledamo. V njegovi družbi so lahko tudi poskusili zavihteti muharico oz. flikarico in vsi potrdili, da je precej težje kot izgleda. Idrijci so se posvetili tudi naši najmlajši. Opazovali so njeno strugo, tok, hitrost, ribe v njej in se pogovarjali o tem, kako pomembna je. Možnosti razvoja turizma ob Idrijci so se posvetili že prej omenjeni osmošolci, pa tudi šestošolci, ki so raziskovali priložnosti za plovbo po reki s kajaki. Ker plovba ni prepovedana, so si ogledali nekaj mest, kjer bi lahko organizirali vstopne in izstopne točke za kajakaše, in jih nato tudi označili na zemljevidu.

Nikakor pa ne gre brez literarnih junakov. Četrtošolci so se posvetili vprašanju, kako je s povodnim možem v naših vodotokih. Ker poznajo Prešernovega iz Ljubljanice, jih je zanimalo, če kateri biva tudi v naših bistrih vodah. Ugotovili so, da takega tu pač ni, a da bi se mu bolje godilo kot v motni Ljubljanici – vsaj kar se čistosti vode tiče! Potem so svojega povodnega moža vseeno tudi izdelali, iz odpadnih materialov. Saj se v teh časih nikoli ne ve, kaj nam še pride pred oči.

Del učencev šestega razreda pa se je posvetil znani prfarski legendi o ribi, ki na topolu poje. O zvitem ribiču in naivnem možaku so nato pripravili krajše dramatizacije zgodbe in nekatere so bile prav posrečene. Malo sodobnega pridiha starim zgodbam skozi otroške oči ne naredi nobene škode.

Ker je tekom enega dopoldneva nastalo toliko zanimivih prispevkov, izdelkov in točk za predstavitev publiki, smo se vse skupaj odločili zaviti v kar dva paketa.

Prvi je kreativna razstava prej opisanih izdelkov. Oblikovana je v obliki ozke grape, ki teče od klavž pod mostom, mimo mlina, po prodnih nanosih vse do grabelj in se na poklonu izliva v Idrijco. Opremili smo jo s številnimi naših učencev, tudi ribe z magnetki, ki jih lahko lovite na muharico, ne manjkajo v strugi. Ob tej grapi smo nanizali še druge izdelke učencev in pripravili krušni kotiček s predstavitvijo žit, mok ter pečenega kruha, obogatili pa smo ga še z recepti za posamezne kruhe, ki so nastali v rokah naših učencev. Kot usmerjevalne simbole od vhoda v šolo do razstavnega prostora pa so zelo prav prišli mlinčki, ki so jih izdelali drugo- ter petošolci.

Drugi del predstavitve pa je bila priložnostna prireditev ob otvoritvi razstave, ki so se je udeležili tudi naši zunanji sodelavci, da so videli, kaj vse je nastalo, ko so bili v naši družbi. S pesmijo, plesom in dramatizacijo pesmice so nas v prireditev popeljali drugošolci s pesmicama Potoček postoj in povej ter Ob bistrem potoku je mlin. Nato smo videli tudi najbolj posrečeno verzijo legende Riba na topolu poje in se seznanili z opravljenim delom posameznih skupin. Naj poudarimo še to, da so predstavniki posameznih skupin naknadno na razstavi obiskovalcem tudi predstavili vsebine, s katerimi so se ukvarjali ter izdelke oz. ugotovitve, do katerih so prišli. Svojim sošolcem bodo razstavo in torej svoje delo predstavili v prihajajočih dneh.

Zahvaljujemo se vsem zunanjim sodelavcem, članicam TD Fara, Ribiški družini Idrija, Tinki Gantar, Rudiju Velikonji, Robertu Zabukovcu in ostalim, ki ste s svojo pomočjo pripomogli, da je projekt tako dobro uspel!

Urška Lahajnar Ubajiogu

http://www.zvkds.si/sl/utrinki/grape-imajo-zgodbe-1
http://www.zvkds.si/sl/utrinki/grape-imajo-zgodbe
http://www.zvkds.si/sl/utrinki/grape-imajo-zgodbe-0

Dostopnost