CERKEV MARIJE NA SKALCI
OŠ Spodnja Idrija se je v šolskem letu 2002/2003 vključila v triletni projekt Mladi posvojijo spomenik. Učenci so posvojili cerkev Marije na Skalci. V okviru pouka in drugih oblik dela so raziskovali vse, kar je bilo povezano z njo in krajem. Izdelki so bili predstavljeni na pregledni razstavi ob dnevu šole. Razstavljene so bile skice, tlorisi in maketa cerkve ter raziskava o velikem šmarnu in pokopališču.
Maketa cerkve. Foto: arhiv šole
Cerkev Marije na Skalci oziroma svetišče Device Marije Vnebovzete je župnijska cerkev v Spodnji Idriji, ki stoji na strateški poziciji nad vasjo. V ustnem izročilu domačinov je še vedno živa legenda o njenem nastanku.
Tolminski grof je hodil na lov v gozdove okoli Idrijce. Povzpel se je tudi na skalo nad reko. Pod lipo je zagledal lepo sliko z Marijino podobo. Sliko je odnesel s seboj v tolminski grad. Naslednjega dne pa je opazil, da je slika izginila. Ponovno se je odpravil na lov v dolino Idrijce. Povzpel se je na Skalco in zagledal, da je slika tam.
Sliko je ponovno vzel s seboj v Tolmin. A slika je ponovno izginila. Tretjič si slike ni upal vzeti s seboj. Na Skalci je sezidal kapelo in vanjo postavil Marijino podobo.
Zgodba o tem dogodku se je zelo razširila. Prihajali so romarji od vsepovsod. Cerkev pa je dobila ime Marija na Skalci.
Posredno se cerkev v pisnih virih prvič omenja v 12. stoletju. Kakšna je bila stavba od takrat do 17. stoletja, je danes praktično nemogoče ugotoviti. Prvotna cerkvica je bila najbrž lesena, osnovna konstrukcija pa je bila pozidana v drugi polovici 17. stoletja. Slednja ima današnjo obliko, in sicer formo latinskega križa. Glavna znamenitost cerkve so freske, ki krasijo celotni svod od kora do prezbiterija. Celotna poslikava je delo Jožefa Mraka, znamenitega Idrijčana, kartografa, tehniškega strokovnjaka in umetnika, ki je najbolj poznan kot načrtovalec in graditelj klavž na Idrijci in Belci. Z delom je začel okrog leta 1760, zaključil pa 1766. leta. Z Marijinimi freskami se je umetnik dokazal kot odličen freskant, z občutkom za harmonijo barv in izrazno toplino celotnega opusa. Prizori so smiselno urejeni, pripoved je nazorna in ustreza romarskemu značaju svetišča.
Cerkev Marije na Skalci danes. Foto: Aljaž Bogataj
Po zaključku triletnega projekta učenci naše šole še vedno gojijo živo povezavo s posvojenim spomenikom. V okviru tradicionalnega kulturnega dneva Moj kraj si najprej v 4., nato pa še bolj poglobljeno v 9. razredu vodeno ogledajo zunanjost in notranjost cerkve.
Vira:
Janez Kavčič: Spodnja Idrija. Idrija: Bogataj, 1996.
Bajke, legende in zgodbe o Spodnji Idriji s širšo okolico. Spodnja Idrija: OŠ Spodnja Idrija, 2000.
Zanimive povezave:
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Spodnji Idriji – DEDI:
http://www.dedi.si/dediscina/250-zupnijska-cerkev-marijinega-vnebovzetja-v-spodnji-idriji
Spodnja Idrija – Romarske cerkve – Slovenija, kam na izlet:
http://www.kam.si/romarske_cerkve/spodnja_idrija.html
CerkevMarija na Skalci – Spodnja Idrija – Kjer je lepo živeti in možno uspeti:
http://www.spodnja-idrija.si/zgodovina_marija_na_skalci.php