Na naši osnovni šoli že drugič sodelujemo v Tednu pisanja z roko. Z učenci smo izvedli delavnice, v katerih smo predstavili pomen tedna pisanja z roko.
Letošnje delo smo začeli s predstavitvijo letošnjo teme in njenega pomena. Ob tem smo se pogovarjali o tem, koliko časa starši in stari starši dnevno ali tedensko porabijo za delo na računalniku in kakšen pomen ima računalnik v današnjem svetu in v službi njihovih staršev. Pogovarjali smo se, v katerih situacijah njihovi družinski člani pišejo z roko in nekaj ugotovitev zapisali. Učencem smo pokazali tudi pisave nekaterih znanih Slovencev, ki so jih primerjali, pa tudi kritično ocenjevali.
Prvošolci še ne poznajo vseh črk, zato smo z njimi vadili grafomotorične vaje. Pogovarjali smo se o tem, kakšen pomen ima za človeka razvoj pisave, od učenja prvih črt, kasneje črk in nazadnje še zapisa besed, povedi, zgodb … Povedali smo, da je za lepo pisavo potrebno veliko vaje. Preizkusili smo se v pisanju z obema rokama. Ugotovili smo, da v kolikor ne bi dovolj vadili, bi pisali tako okorno kot to počnemo z levo roko (oziroma desno roko za levičarje). Zato se je za lepo pisavo potrebno potruditi, vaditi in še enkrat vaditi. Kot pravi tudi znan rek »vaja dela mojstra, če mojster dela vajo«.
Drugošolci in tretješolci so v podaljšanem bivanju izdelali prav posebno knjižico lepih misli »Lepe misli so najlepše napisane z roko« seveda zato, ker so najlepše misli res napisane z roko. Ob tem smo se pogovarjali tudi o tem, da ni človeka, ki bi se dvakrat podpisal enako, oziroma je to skoraj nemogoče. Nekatere učenke so se zato skušale večkrat podpisati in našle so razliko prav v vsakem podpisu.
S petošolci smo se igrali igro »UGANI, KDO JE TO NAPISAL«, vsak učenec je ime igre napisal na list, listke so med seboj pomešali in skušali so ugotoviti, kdo od njihovih sošolcev je lastnik pisave. Ob tem so opazovali, kako različne so njihove pisave in ugotovili, da ima prav vsak učenec neko posebnost pri pisanju.
Petošolci so v podaljšanem bivanju sestavljali skrivne pisave. S šifriranjem črk, so si pisali zabavna sporočila, pri tem pa so si skušali čim več znakov zapomniti in sporočilo dešifrirati brez pomoči (kartončka).
Zanimivo je bilo tudi pri uri matematike pri sedmošolcih, njihova tema se je nedvomno prekrivala s tednom pisanja na roko. Ugotavljali so, kako se določene črke prezrcalijo same vase skozi točko. Črke so razdelili v dve kategoriji, osno somerne črke in središčno somerne črke.
Ob koncu akcije smo se skupaj z učenci pogovarjali in evalvirali akcijo, vsak od njih je znal utemeljiti, zakaj je pisanje z roko pomembno, povedali so še, da je bilo zato v tem tednu pri pouku manj delovnih listov in več pisanja v zvezek. Vsi so se strinjali, da se akcije udeležimo tudi v naslednjem šolskem letu.
V akciji Teden pisanja z roko radi sodelujemo, v teh letih je kar postala del našega dela. V veliko veselje nam je, da z raznolikimi dejavnostmi širimo sporočilo, da je pisanje z roko pomembno in da ga ne gre kar tako odpisati.
